Člansko moštvo v aktualni sezoni nastopa v Triglav regionalni vaterpolo ligi A2. V jesenskih mesecih so fantje odigrali deset tekem, točk pa žal še niso dočakali. Nekajkrat so jim bili zelo blizu, predvsem v domačem bazenu. Liga se sedaj, zaradi državnih tekmovanj v vseh državah in januarskega EP v Budimpešti, poslavlja do začetka februarja, ko ekipo čaka še zadnja tekma prvega dela. V Kranj prihaja Solaris iz Šibenika, ki se bori za prvo mesto na lestvici. Po tej tekmi pa moštvo čakajo še tekme z ekipami v spodnjem delu lestvice. Že sedaj je jasno, da bomo doma gostili zgolj Medveščak, gostovali pa pri Cattaru, Zadru, Zemunu in Galebu MR. To bodo tekme, kjer bodo fantje zagotovo iskali tudi prve točke v ligi. Pogled ekipe pa je sedaj že usmerjen proti Pokalu Slovenije, ki naj bi bil na sporedu decembra.
Na jesenski del se je ozrl tudi trener prvega moštva Primož Troppan in takole predstavil svoj pogled nanj: “Pred začetkom regionalne lige smo vedeli, da bo to predstavljalo ogromen preskok na vseh nivojih delovanja kluba. Kar se tiče tekmovalnega dela, je razlika v igranju domačega prvenstva in regionalne lige velika, še posebej, ker imamo daleč najmlajšo ekipo v tekmovanju, ki nima izkušenj nastopanja v tako kvalitetni ligi. Hkrati smo edini klub, ki v tekmovanju nastopa le z domačimi igralci. V teh nekaj mesecih nam je uspelo dvigniti delo, koncentracijo, obnašanje in resnost na treningih, kar je bilo v prejšnjih letih na nizki ravni, zato je bilo prav v to vloženega največ truda. Za igralce je bilo to nekaj novega in za delo in napredek na tem področju si vsi zaslužijo veliko pohvalo. Vemo, da to še ni nivo, ki si ga želimo, in da bomo morali še velko narediti, nam pa že omogoča, da bomo na treningih lahko več časa namenili tehničnim in taktičnim zamislim, kjer imamo ogromno rezerve. Po desetih odigranih tekmah smo videli, da v posameznih delih tekme, ko smo zbrani, lahko enakovredno odigramo proti vsaki ekipi v tekmovanju. Pozna se nam neizkušenost, ki se je kazala v prevelikem številu lahko prejetih golov. Pozna se, da igralci niso naučeni komunicirati med tekmo, da so še premladi, da bi razumeli, kako pomembno je prevzeti odgovornost, in kako nujno je biti vedno pripravljen pomagati soigralcu. Gre za proces, ki se nikoli ne konča. Je pa bistven temelj za resno delo in posledično napredek in rast na športnem in osebnem nivoju. Na dosedanjih tekmah so vsi igralci dobili priložnost. Žal smo imeli nekaj težav s poškodbami. Če poškodb ne bi bilo, bi verjetno imeli kakšno točko na računu. Tudi to bo prišlo in me ne skrbi. Vesel sem, da so sedaj v klubu ljudje, ki imajo pred očmi širšo sliko in da je letošnja sezona začetek dolgoročnega procesa dviga kranjskega vaterpola na nivo, kjer smo nekdaj že bili.”
Attachment
